Tržič

Tržič

TRŽIČ MESTO

Razvoj in nastanek mesta, “umeščenega” v sotočje Bistrice in Mošenika, je tesno povezan s potjo, ki je že v rimskih časih povezovala Virunum na Gosposvetskem polju z Emono. Ko je to naselje, imenovano Forum in Lubelino zasul plaz, so se prebivalci naselili nižje v dolini in ustanovili naselje Neumarktl. Leta 1492 je cesar Friderik III. povzdignil takratni Tržič iz vasi v trg.

Po požaru leta 1811, ko je bilo uničenih več kot 200 hiš in delavnic, so ob obnovi mesta izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postala prava evropska posebnost. Vse stavbe pa so poleg klasicistično oblikovanega zaporedja pročelij ohranile še naslednje skupne značilnosti:

  • portale, okrašene z rozetami in božjim očesom,
  • firbec okno,
  • sušilne odprtine na strehi,
  • obcestne kamne, opestnike,
  • srednjeveški tloris.

Med sprehodom po starem mestnem jedru si lahko ogledate še Tržiški muzej, stalno zbirko Lovci na mamute ter Kurnikovo hišo.

Podljubeljsko, ali kot jo imenujejo domačini [entansko dolino, je izdolbel potok Mošenik s svojimi pritoki, pri tem pa so mu pomagali ledeniki, katerih sledi so najbolj vidne v osrednjem, najširšem delu doline. Ta slikovita dolina med Tržičem in Ljubeljem je izhodišče za številne planinske izlete, hkrati pa vas bo prijetno presenetila s svojo lepo naravo in bogato zgodovino;

  • nekdanji rudnik, kjer so od 16. do začetka 20. stoletja kopali živosrebrno rudo, cinabarit;
  • spominski park Mauthausen, ki je urejen na ozemlju nekdanjega edinega taborišča na slovenskem ozemlju v II. svetovni vojni.
  • Tominčev slap, ki preko skladovnice konglomerata pada 18 m globoko v manjši tolmun.
  • prelaz Ljubelj, ki je že od rimskih časov veljal za enega najlažjih prehodov preko Karavank, saj se prav na tem mestu 2000 m visok gorski greben zniža na 1300 m nadmorske višine;

LOM, DOLINA, JELENDOL

Lomska dolina, ki jo sestavlja več zaselkov, leži pod mogočno skalno piramido Storžiča v tipični ledeniški dolini. Dolino na severu obdaja planina Konjščica z Belo pečjo in številnimi gorskimi in turističnimi kmetijami. Nedavno je bila čez Konjščico urejena tematska pot (pešpot in kolesarska pot), ki predstavlja način življenja v sredogorju. Srce in ponos Loma je cerkev sv. Katarine, z bogato notranjostjo, krasi zahodni rob vasi. V bližini cerkve stoji sredi ceste naslednja lomska in slovenska posebnost: lomska lipa, stara več kot 80 let.

Nižje in severneje leži dolina Tržiške Bistrice. Na koncu doline, v vasici Čadovlje, je znamenita Jamenšnikova “paštba” – nekdanja sušilnica lanu, sadja in konoplje.

Vasici Dolina in Jelendol sta razpotegnjeni nad znamenito Dovžanovo sotesko, ki je zaradi edinstvenega nahajališča okamnin iz starega zemeljskega veka zavarovana kot naravni spomenik in je hkrati ena osrednjih točk slovenske geološke transverzale.

V razstavno – izobraževalnem središču v Dolini si lahko ogledate fosile iz starega, srednjega in mlajšega zemeljskega veka, najdene na območju Slovenije, ter primerke okamnin in kamenin iz Dovžanove soteske.

Obe vasici sta izhodišče za planinske izlete na okoliške planine in gore.

LEVI BREG TRŽIŠKE BISTRICE

Na južnem pobočju Kriške gore, v območju Kranjskih dobrav so naselja levega brega Tržiške Bistrice. V starem jedru naselja Pristava so tri velike domačije. Ena od njih je Primožkova domačija z veliko kaščo iz 18. stol., ki je obnovljena in zavarovana kot etnološki spomenik.

Na prehodu ravnine v gozdnata pobočja Kriške gore so Križe, katerih zanimivosti so: župnijska cerkev sv. Helene iz 15., stol. stare kmečke hiše, leseno in kovano okrasje na njih, številne kapelice in kozolci. Na ravnici med Križami in Žiganjo vasjo, katere ponos sta 300 let stara lipa in cerkev sv. Urha, je skakalni center Sebenje.

Na drugi strani regionalne ceste Tržič-Duplje-Kranj, v vasi Retnje, lahko obiščemo muzej na prostem in ogrado z divjadjo. Na južnem pobočju Kriške gore je vas Gozd z znamenito cerkvico sv. Miklavža.

Na zahodnem robu vasi je planinsko zavetišče, izhodišče za planinske pohode na Kriško goro in Tolsti vrh.

Kriška gora je tako kot Gozd priljubljeno vzletišče jadralnih padalcev in zmajarjev. Iz vasi Gozd se mimo naselij Zg. in Sp. Vetrno spustimo do vasi Senično. V starem vaškem jedru je gotska cerkev sv. Jerneja, ob njej stara vaška lipa.

NA DESNEM BREGU TRŽIŠKE BISTRICE IN VASICE “POD GORAMI”
Bistrica pri Tržiču in vasi Kovor, Loka in Zvirče se nahajajo na območju desnega brega Tržiške Bistrice. V Bistrici vam je na voljo trgovski center Deteljica z več kot štiridesetimi specializiranimi trgovinami. V bližini si lahko ogledate mojstrsko delavnico domače in umetnostne obrti Kosmač. Na griču nad naseljem Bistrica pa cerkvico sv. Jurija in Vilo Bistrica.

Podgorska cesta vodi ob vznožju Dobrče, z nje pa se širi čudovit pogled na vso Gorenjsko tja do Julijskih Alp, Jelovice in proti Ljubljanski kotlini. S pobočja Dobrče pokrajina prehaja v gričevnat svet Dobrav. Na stiku teh dveh pokrajinskih enot v termalnem pasu leži vas Leše, mila klima je nekdaj Lešanom omogočala gojenje trte, danes pa so na tem območju številni sadovnjaki.

Hiše v Lešah krasijo portali iz zelenega peraškega tufa, zanimiva so tudi klesana lesena vrata. Brezje pri Tržiču so izhodišče za vzpon na Bistriško planino in Dobrčo, zanimiva je cerkev sv. Neže. Z Brezij pri Tržiču se mimo polj, mimo kapelic in kužnih znamenj spustimo do Hušice in naprej do vasi Hudo. Pod naseljem Hudo na kvartarnih terasah reke Tržiške Bistrice leži vas Kovor. Znamenitost Kovorja je baročna cerkev sv. Janeza Krstnika. Na terasi pod Kovorjem je urbanizirano naselje Loka, južno od Kovorja pa so Zvirče – domači kraj legende alpskega smučanja, Bojana Križaja.

Leave a Reply