Pomembne osebe iz Tržiča

JANEZ DEMASCEN DEV (1732 – 1786)

  • Rojen v hiši št. 25 (Trg svobode)
  • 1779 leta je izdal prvi almanah slovenskih pesmi Pisanice (celoten naslov: “Skupspravljanje Kranjskeh Pisanic od Lepeh Umetnosti). Izšle so še leta 1780 in 1781.
  • V Pisanicah je objavil prek 40 pesmi, zlasti hvalnic, basni in prevodov. Najbolj znana: Pesem o zadovoljnem jetniku.
  • Napisal je prvi slovenski operni libreto Belin.
  • Bil je dober Pohlinov in Zoisov znanec.

JOŽEF VENCESLAV RADETZKY (1766 – 1858)

Rodil se je 2.11.1766 v Trebnici, južno od Prage. Starši so mu umrli, ko je bil star 6 let. Živel pa je pri svojem stricu v Pragi. Od preprostega vojaka pa je dosegel čast maršala. Kot izvrsten vojskovodja je zmagal v številnih bitkah. Leta 1849 je bil postavljen za državnega in vojaškega načelnika v lombardo – beneškem kraljestvu. Vladal je milo in krepko – iz državne službe je izstopil šele pri devetdesetih . Živel je najprej v Milanu, kjer je tudi umrl 5.1. 1858. Pokopan pa je v gradu Wetzdorf na Nižje Avstrijskem.

Za Tržič in Tržičane je bil velik dobrotnik. Tudi njegovi vojaki so ga visoko spoštovali in se ga še dolgo s hvaležnostjo spominjali. Leta 1811, ko je Tržič prizadel katastrofalen požar, je bil na oblasti francoski cesar Napoleon. Da so se takrat vojaški nasprotniki ( Radetzky je bil avstroogrski maršal ) spoštovali in je bilo v njih dovolj človečnosti dokazuje dejstvo, da je dal Napoleon tudi Radetzkyu v podporo za pogorelo graščino. Grof Radetzky je celo 6000 frankov razdelil med tržiške reveže. Po požaru je Radetzky postavil nov grad, gospodarska poslopja paje prenesel pod hrib – imenovan Pristava – kjer so bile prej le njive. Organiziral je dela za obubožane Tržičane, ki so na Pristavi urejali prijazen park, prepleten s cestami in zasajen z različnim sadnim drevjem, da so lahko vsaj malo zaslužili za preživetje . Goli hrib Kamnek je dal pogozditi – prijeli so se borovci. Poskusil je narediti tudi ribnik, a ni držal vode.

Poleg tega je zgradil številno gospodarske in druge objekte – npr. poskusil z ovčjerejo, pilarno, fužine na Balosu, na Njivi kosarnico in plavž v Čadovljah. Zaradi ogromnih stroškov je moral graščino zasataviti baronu Ditrich-u in mu jo na koncu tudi prodati.

Leta 1852 je že kot 86-leten starček še enkrat obiskal Tržič, kjer je živel 12 let. Tržičani so slavnega obiskovalca kar najveličastneje sprejeli.

JULIUS baron VON BORN

Baron Born je bil nemški bankir, doma iz Berlina in po večkratnem občasnem bivanju na območju Jelendola je sklenil posestvo odkupiti. Baron Born je posestvo odkupil 1881 in ta kraj popolnoma spremenil. Postaviti je dal gradič Sv. Katarina, v katerega se je tudi naselil. Sledili so vsi pomožni objekti za zaposlene, ter gospodarska poslopja, naprave za predelavo lesa in drugo Poleg gozdov je uvidel tudi možnost vodnega bogastva in ob Tržiški Bistrici je dal postaviti električno centralo za razsvetljavo in žago, ki je kasneje pogorela. Nato jo je preselil v Tržič ( ZLIT ).

Baron Born si je še za časa življenja dal v neposredni bližina gradiča postaviti stanu primerno grobnico in kot bi slutil, je v času največjih ambicij, dne 5.2. 1897 nenadoma umrl v Brightonu v Angliji. Po njegovi smrti pa je postal gospodar eden od njegovih dveh sinov in sicer Karl baron Born, ki je z vso zagnanostjo poprijel za narejenim in prav tako uspešno nadaljeval z delom.

Poleg ustaljenega posodabljanja in tehnološko izboljšanega gozdnega sistema je v kraj kot velik ljubitelj lova tudi on vnesel v kraj nekaj povsem novega. Iz tujine je namreč pripeljal večje število jelenov in košut in jih razvrstil po celotnem revirju.

Po Hitlerjevi zasedbi, leta 1941 je moral baron Karl pobegniti v tujino, zaradi nacionalnega porekla. Bil je namreč Žid. S tem je posestvo in objekte prepustil takratni oblasti.

PETER GROS (1834 – 1913)

  • pesnik
  • Po poklicu učitelj – poučeval je v Dornberku, Šturijah, Bohinjski Beli, v Št. Vidu pri Stični in v Zg. Gorjah ter Zagorju.
  • Pisal je pesmi (v Vrtcu od 1872 dalje), črtice in mladinske povesti.
  • V Slovenskih večernicah je objavil povest Jošt (1861).
  • V Koledarju Mohorjeve družbe je objavil pesnitev Križ sredi gozda (1865).

ANDREJ PERNE (1844 – 1914)

  • pesnik
  • Po učiteljišču v Ljubljani je služboval v Ljubljani, na Colu, v Vipavi in Šturijah.
  • psevdonim: Hrabroslav
  • Svoje pesmi je objavljal v Zgodnji Danici, Slovenskem glasniku in Vrtcu.
  • Nekatere njegove pesmi so uglasbene.

IVAN TOPORIŠ (1867 – 1915)

  • pesnik
  • psevdonim: Ivanovič
  • Po gimnaziji v Kranju in Ljubljani je študiral pravo na Dunaju.
  • Služboval je v raznih krajih: v Ribnici, Kostanjevici, Ljubljani, Novem mestu.
  • Svoje pesmi je objavljal v Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu in drugod.

KAROL PIRC (1861 – 1927)

  • krajevni zgodovinar
  • Služboval je v administraciji
  • Po upokojitvi je živel v Tržiču in o njem pisal zgodovinske črtice.
  • Objavljal je v Cerkvenem Glasniku za tržiško župnijo od 1924 l. dalje.

VIKTOR KRAGEL (1883 – 1951)

  • krajevni zgodovinar
  • duhovnik
  • Služboval je po raznih krajih, med drugim v Sodražici, Bohinjski Bistrici, Škofji Loki in nazadnje v Trzinu.
  • Izdal je knjigo “Zgodovinski drobci župnije Tržič”(1936).

VILJEM POLAK (1843 – 1908)

  • mecen in graditelj cest ter železnic
  • Po študiju tehnike na Dunaju in v Zürichu je bil v službi pri železnici.
  • Leta 1895 se je vrnil bogat domov in v oporoki zapustil precejšnjo vsoto za tržiško šolo, za slovensko bralno društvo in za tržiški Sokol.

VINKO ŠARABON (1880 – 1946)

  • geografski pisec
  • Bil je pofesor v Novem mestu, Mariboru, Ljubljani, Nišu in do upokojitve spet v Ljubljani.
  • Spisal je Gospodarsko geografijo (1922), Zgodovinske anekdote (1922 – 1925) in drugo.

SIMON TADEJ VOLBENK GRAHOVAR (1709 – 1774)

  • slikar miniatur
  • Deloval je v Ljubljani

ANDREJ ŠARABON (1860 – 1941)

  • gospodarstvenik in mecen
  • Bil je vnet Slovenec in podpornik slovenskih znanstvenih, umetniških in socialnih ustanov.
  • Bil je soustanovitelj tiskarne Merkur.
  • Bil je tudi prijatelj Ivana Tavčarja.

dr. JOŽE POGAČNIK (1902 – 1980)

Nadškof dr. Jože Pogačnik je bil rojen v Kovorju. Izšel je iz revne kmečke družine z 12 otroki. Oče je imel mlin in žago ob Tržiški Bistrici, zato je bilo hišno ime “pri Mlinarju”. Šolal in vzgajal se je v Marijanišču v Ljubljani. Teologijo in je filozofijo je študiral v Innsbrucku, študij je dokončal z doktoratom. V Innsbrucku je leta 1927 prejel mašniško posvečenje.

Bil je urednik Mladike in Mohorjevih knjig. Veliko je tudi prevajal teološke knjige. V mladosti je napisal več zelo odmevnih pesmi, ki jih zbral v dveh knjižicah; Sinje ozare in Pesmi mladih dni.

papež Janez XXIII. ga je imenoval za naslovnega škofa irenopolskega in ljubljanskega pomožnega škofa. 7. aprila 1963 ga je posvetil nadškof Andrej Vovk. Po nadškofovi smrti je 12. julija 1963 postal apostolski administrator ljubljanske nadškofije, 2. marca 1964 pa 31. ljubljanski škof in 2. nadškof. Leta 1969 je bil umeščen kot prvi slovenski metropolit. To službo je opravljal do upokojitve leta 1980, ko ga je nasledil dr. Alojzij Šuštar.

Umrl je 25. marca 1980 in je pokopan v ljubljanski stolnici.

Pred leti je bila v kovorski cerkvi ned vhodom v zakristijo postavljena spominska polšča – relief z njegovim portretom.

JERNEJ DOLŽAN (1815 – 1880)

  • narodni buditelj in pisatelj
  • Z raznimi članki je sodeloval pri Sloveniji (1849) in Danici (1850).
  • V Celovcu je objavil povest “Mati božja dobrega sveta”(1868).

IGNACIJ HLADNIK (1865 – 1932)

  • skladatelj in glasbenik
  • Znane so njegove orgelske skladbe.
  • V tisku je izšlo okrog sto njegovih del.
  • Najdalj je deloval v Novem mestu.

JOSIP NOVAK ( 1833 – 1883 )

  • pesnik
  • V gimnaziji mu je bil učitelj Fran Metelko.
  • Služboval je kot duhovnik v Selcih, na Krki, v Vinici, Žužemberku in Kočevju.
  • Pesmi je objavljal v Vedežu (1850), v Vodnikovem spomeniku (1859) in drugod.

ANDREJ PRAPROTNIK ( 1827 – 1895 )

  • pesnik in pisatelj
  • Najprej je deloval kot učitelj v Kamni Gorici, kasneje v Dobrovi pri Ljubljani, nazadnje pa je bil šolski ravnatelj v Ljubljani.
  • Pesmi je objavljal v Zgodnji Danici in v Novicah.
  • Ustanovil in urejal je tudi Učiteljskega tovariša.