Mostovi Tržiške Bistrice

Pomlad je le prišla. Vsi smo popolnoma prerojeni, ali ne? Veste, v mojem povirju je še trda zima, toda v spodnjem toku je drugače. Vse je zeleno, rožice krasijo moje bregove, ptički se živahno podijo po grmovju, pa tudi vi se več sprehajate ob mojem obrežju. Skratka, ni mi več dolgčas. Dragi moji Tržičani, tokrat vas vabim na sprehod v moj spodnji tok, proti mojemu izlivu v Savo. To področje ni več v tržiškem okolju, zato ga ne poznate prav dobro. In ravno zaradi tega vam ga bom danes predstavila. Svojo vodo oddam v Savo nedaleč stran od Bistrice oziroma Podbrezij, na nadmorski višini 370 m. Kar 1.200 m višinske razlike premagam na svoji slikoviti poti proti Savi. Sem hitra, a ne preveč dolga; 27 km (velikost mojega porečja: 146 km2 ). Svetla prihodnost bo vedno temeljila na pozabljeni preteklosti Mostovi Tržiške Bistrice (6) VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE TRŽIČAN, MAJ 2006 19 Kako »elegantno se zaletim« v Savo in ji prepustim svojo vodo! Tudi ta del moje pokrajine je slikovit. Všeč mi je to, da je prepovedano okoli mene odlagati smeti. Pokrajina ostaja takšna, kot jo naredim sama. To zadovoljuje vas in mene. Ohranjati naravo čisto je gotovo dejanje izrednega pomena. Ali ni lepo videti moje vijuganje, meandriranje tik ob izlivu. Veliko proda, peska in mivke sem tod odložila, in kako se ponekod zajedam v svoj breg. Da, da, še vedno spreminjam svoje porečje. No, priznam, da je Sava mogočnejša, zato je tudi glavna med nami. V svojem spodnjem toku sem širša, moja dolina je prostornejša. Za razširitev in poglobitev so različni vzroki. Kar poglejte iz Retenj proti Kovorju ali iz Žej proti Podbrezjam. Naselja ležijo na robu mojih teras ali pobočij, ki se strmo spuščajo proti moji strugi. Moje delovanje je bilo v preteklosti različno. Odvisno je bilo od klimatskih razmer, predvsem povečanja ali zmanjšanja padavin in tektonike. Tektonsko mirovanje mi je omogočalo nasipavanje in prevladovanje bočne erozije. Tektonsko dvigovanje površja pa me je prisililo, da sem se vrezovala v globino in ustvarila, izdolbla novo dolino. Dlje časa se je dvigovalo površje, bolj globoko sem se vrezala vanj. Ko se je dvigovanje končalo, sem ponovno pričela z nasipavanjem in bočnim delovanjem. Tako so nastale terase, ki me spremljajo od Retenj pa vse do izliva. Pojdite na kolesarski izlet in si oglejte moje ustvarjanje. Opazujte pokrajino tik ob meni, kjer naplavljam, potem se svet dvigne in nato je zopet raven svet (terasa), po katerem sem se sprehajala v času tektonskega mirovanja. Prehod med dvema terasama ste poimenovali ježa. Bodite tudi pozorni, iz česa so bregovi ob meni ali površje terase. Seveda morate pogledati tiste dele, ki jih razgalim, opazili boste prod, pesek in že sprejet prod v konglomerat. Ko sem še tekla v višini Križev in Žej, sem se sprehodila mimo Naklega do Save. Po tej poti je nekdaj vozil tržiški vlak do Kranja. Ko sem poglobila strugo, so me Dobrave pri Naklem prisilile, da se že preje pridružim Savi (nedaleč od Bistrice). Kje je to? Najlaže se boste orientirali po mojih tamkajšnjih mostovih. Poglejte jih: Največji je tudi najmlajši. Most poteka preko moje doline. Povezuje dve moji terasi. Dolg je 426 m, širok 14,7 m. Potem je tu most, na katerega ste žal že pozabili. To je most nekdanje hitre ceste, ki jo je zamenjala sedanja avtocesta. Zdaj je v senci novega. Odslužil je. Tretji most je najstarejši in še vedno služi svojemu namenu! 1941. leta je bil porušen, Nemci so zgradili lesenega. Po vojni smo zgradili novega, betonskega. Tu je bila nekdaj glavna cesta iz Kranja proti Jesenicam. Danes ima le lokalni pomen, vendar je promet še vedno zelo živahen. Vredno si je mostove ogledati, se ustaviti ob bližnjem ribniku in se sprehoditi vse do mojega izliva. Prijetno družinsko doživetje je lahko takšen izlet. Predlagam, da se po ogledu mostov dvignete na mojo najvišjo teraso, kjer je naselje Podbrezje, in se spustite preko mojega 46. mostu k Trnovcu. Tam boste ponovno občudovali moje terase in se vprašali, kako sem jih naredila. Otroci se bodo sprostili ob igralih gostilne Trnovec, hkrati pa se boste spočili od »naporov« in vtisov takšnega dne. Upam in želim si, da sem vas prepričala, da boste organizirali nedeljski družinski izlet in obiskali moje mostove. Namen teh izletov pa je tudi v tem, da svojim otrokom pokažete, kaj vse je vredno občudovati v domačem okolju. Želim vam obilo lepih trenutkov, zadovoljstva na tovrstnih družinskih izletih.

Leave a Reply