Olimpijci iz Tržiča

	1. SLAVKO LUKANC L. 1948: prve povojne olimpijske igre v ST. Moritzu. S 27. Leti se je uvrstil v olimpijsko reprezentanco. L.1956 postane trener v domačem smučarskem klubu. Bil je predhodnik modernega alpskega smučanja.
	2. JANEZ ŠTEFE L. 1952: OI v Oslu. V smuku je dosegel 13. Mesto. Rojen 14.1.1923. L. 1937 ga je na Storžiču zajel plaz – preživel (9 umrlih). Po 2. SV je delal v kinopodjetju z Dušanom Povhom – z motorjem sta potovala po slovenskih mestih in predvajala ruske filme. Vrnil se je v Tržič: BPT, GG, nato lovski čuvaj. Član reprezentance je bil od 1949 do 1959.
	3. MATEVŽ LUKANC L. 1948 v St. Moritzu v Švici Izdelovalec smuči. L. 52 ni nastopil na OI, ker se je poškodoval.
	4. TINE MULEJ Otrok Zelenice, sicer pa nikoli ni tekmoval za tržiški smučarski klub. Udeleženec: OI l. 1948 (St. Moritz) in l. 1952 (Oslo). Med najboljšimi smukači na svetu. 13x državni prvak (tudi slalom in veleslalom).
	5. LUDVIK DORNIG Rojen 27.8.1931. L.1956: OI v Cortini D’Ampezzo. 12 let član državne reprezentance. Preselil se je v Ljubljano. Trener, že umrl. Hči Bojana.
	6. BOJAN KRIŽAJ Rojen 1957. Začetek 1975, l.1976 z 18. Leti postane evropski mladinski prvak. Na OI je nastopal: l.1976 (Innsbruck), l.1980 (Lake Placid), l. 1984 (Sarajevo)
	7. JANEZ ZIBLER Rojen 28.2.1958 – tehnične discipline, slalom. OI l. 1980 (Lake Placid). Trener, psiholog.
	8. ROBERT KAŠTRUN Skakalec, OI l. 1984 (Sarajevo). Nordijski kombinatorec.
	9. ROBI MEGLIČ posnetek: državno prvenstvo 1994 Planica Rojen 4.11.1974. Skakalec, l. 1994 OI (Lillehammer).
	10. ROMAN PERKO Rojen 15.5.1977. Skakalec. L. 1998 OI (Nagano).
	11. ANDREJA GRAŠIČ Biatlon. L. 1998 OI (Nagano).

Bojan Križaj, verjetno naš najboljši smučar vseh časov se je rodil leta 1957. Že čez dobro desetletje pa so iz Tržiča začele prihajati govorice o izredno nadarjenem smučarju. Govora je bilo o še ne osemnajstletnem Bojanu. Prvič so ga gledalci lahko opazili, ko je kot predtekmovalec po mariborski poledeneli strmini smučal kot za šalo. V oči je padel Tonetu Vogrincu, ki je ravno začel graditi reprezentanco in v njej je dobil mesto tudi Bojan Križaj. Njegov vzpon se je začel v Wengnu, kjer se je z štartno številko 65 uvrstil na zavidljivo 12. mesto. V francoskem zimovišču Val d´Iser pa je Bojan Križaj osvojil svojo prvo točko v svetovnem pokalu, kmalu zatem pa je prvič stal na stopničkah za zmagovalce. V Madonni di Campiglio je s tretjim mestom dokazal, da moramo biti v prihodnje nanj še posebej pozorni. Njegovi uspehe pa so se samo stopnjevali, čeprav so bile olimpijske igre v Inssbrucku leta 1976 eno izmed njegovih največjih razočaranj. Za prvimi stopničkami pa je prišla tudi prva zmaga. To se je zgodilo na njegovem tekmovališču v Wengnu. Njegovi uspehi pa so se vrstili polnih 12 let, preden je smuči postavil v kot. Kariero pa je končal v slogu velikega človeka, ko si je leta 1988 v Saalbachu malo pred ciljem odpel smuči in med navdušenim pozdravljanjem množice odkorakal skozi cilj. Njegova bera kolajn svetovnega pokala se je ustavila pri 8 zlatih. Poleg tega pa je osvojil še 2 mesto na svetovnem prvenstvu v Schladmingu, leta 1987 pa je dobil mali kristalni globus za skupno slalomsko zmago na sarajevskem finalu svetovnega pokala. Sicer še vedno prebiva v Tržiču, toda zdaj, ko je Bojan odložil smuči na klin, pa je prav tako uspešen tudi v poslovnem svetu.

Andreja se je rodila leta 1971. Je biatlonka in olimpijka, športnica svetovnega razreda, doma iz Križev pri Tržiču. Športno pot je začela pred 18 leti, ko jo je njen oče in hkrati trener, Vinko, popeljal v tekaške smučine. S 14 leti je prvič osvojila naslov državne prvakinje, s 15 leti pa je prvič nastopila na Svetovnem pokalu, v teku na 10 km.

Tržičan

Olimpijci iz Tržiča

Bojan Križaj

Andreja Koblar